Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena vzgoja romskih otrok na Kočevskem
Anita Vlašič, 2023

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdrav življenjski slog, kulturne vrednote, diplomska dela
Objavljeno: 09.01.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Vloga medicinske sestre v prebujevalnici po anesteziji
Gregor Majcenič, 2023

Najdeno v: osebi
Ključne besede: prebujevalnica, diplomska dela
Objavljeno: 09.01.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESA
Špela Ferlin, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib). Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sindrom kratkega črevesa, parenteralna prehrana, medicinska sestra, stoma
Objavljeno: 06.03.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TIMPANOPLASTIKI
Matevž Pucelj, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Timpanoplastika je operativni poseg v srednjem ušesu oziroma bobniču. Obstaja več pristopov za ta poseg, ustreznega izbereta pacient in zdravnik po predhodni analizi anamnestičnih podatkov, kliničnem pregledu ter v skladu z želenim rezultatom. Uho je delikaten organ, saj operater s prostim očesom težko vidi majhne strukture, zato si pri delu pomaga z mikroskopom in endoskopom. Posegi so lahko elektivni, kar pomeni, da ima medicinska sestra več časa in možnost natančnejše priprave pacienta na operativni poseg, hkrati ima tudi pacient več možnosti za pridobitev pojasnil o možnih zapletih, pooperativnem okrevanju, naravi postopka in podobnem. Tudi če gre za urgenten primer, pri katerem je lahko ogroženo življenje pacienta ter je treba ukrepati hitro in natančno, moramo pacienta informirati in mu pustiti možnost odločitve. Metode: V raziskavo smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, ki imajo minimalno 1 leto delovnih izkušenj na otorinolaringološkem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oz. strokovne literature ter podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Google Scholar, CINAHL in Medline smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskave so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode ter jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki delujejo na otorinolaringološkem področju vsaj 1 leto. Ugotovili smo, da intervjuvanci prepoznajo zaplete po timpanoplastiki, poznajo potrebne intervencije ter metode preprečevanja zapletov; prav tako poznajo navodila, ki jih je treba posredovati pacientu, da bo lahko aktivno sodeloval v procesu zdravstvene nege. Intervjuvani poznajo potek oskrbe pacienta po timpanoplastiki; pri tem so omenili, da ni večjih razlik v oskrbi po posegu, ne glede na to, ali je bil izveden v splošni ali v lokalni anesteziji. Razprava: Intervjuvani zdravstveni delavci imajo potrebno znanje za kakovostno in varno obravnavo pacienta po timpanoplastiki, obenem poznajo možne zaplete in načine za njihovo preprečevanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: srednje uho, operacija, perforacija, bobnič, medicinska sestra
Objavljeno: 06.03.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

5.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh